Čeprav je bila noč s sobote 27.10 na nedeljo 28.10 najdaljša noč v letu, pa je bila za tri člane (Borut, Matej, Gašper) ŠKTD Lom skorajda prekratka, še posebej zaradi vremena, ki je kar klicalo po podaljšanem jutranjem spanju. Vseeno pa se nismo vdali poležavanju ter se v mrzlo, pravo zimsko jutro podali 17. Ljubljanskemu maratonu naproti. Ob 6.00 smo se zbrali na zbornem mestu pri Kamnerju, kjer nam je domače dekle postreglo z veliko porcijo špinačnih testenin, s kislo smetano ter tunino. Seveda nam je kot prava gospodinja skuhala tudi jutranjo kavo, ki smo jo vsi z veseljem použili. Po odličnem zajtrku smo se odpravili proti Ljubljani, na poti smo se dobili še z Matejevimi sodelavci.
Ker za nekatere ena kava zjutraj ni dovolj smo se seveda na poti morali ustaviti še na enem in sicer v zasneženi Idriji, kjer je večina zaskrbljeno ugibala kako bomo tekli v takšnem vremenu. Skrb se je še povečala ko smo prečili Godovič, kjer nas je pričakala prava zimska idila, ter nesplužena cesta, ki nam je povzročila kar nekaj težav. Ko smo končno prispeli v Ljubljano pa smo ugotovili, da vseeno ne bo večjega problema, saj je bilo tu le malo snega, cesta pa je bila dobro očiščena. Ko smo se preoblekli, smo najprej poskrbeli za ogrevanje, saj lahko neogret kaj hitro zapadeš v večjo krizo in sledi lahko tudi odstop. Za ogrevanje je poskrbel Matej, ki je v ta namen doma iz flaškona pretočil nekaj bistre tekočine v bolj priročno flaško, pozabil pa ni niti na štamprli, tako da smo se lahko ne samo temeljito ampak tudi kulturno ogreli. Tako ravno prav ogreti smo ddšli na štartni prostor, kjer smo se v skladu z našimi zmožnostmi razvrstili v prostor namenjen tekačem, ki 21 km pretečejo v času pod 1h 35min. Mi trije smo se zmenili, da bomo složno tekli skupaj, kar se nam je obrestovalo, saj smo tako lahko vseh 21 km vzdrževali enakomeren tempo, tako smo vsi prišli v cilj, če bi tekli posamezno bi mogoče kakšnega kmalu zaneslo v kakšno gostilno ob progi. Ker se je Borut v zadnjem kilometru počutil premočan, se je kot je njemu v navadi odlepil od naju z Matejem, ter v cilj pritekel 22 sekund pred nama, s časom 1h 48min 8sek, kar ga je uvrstilo na prvo mesto v točkovanju za Lomljanskega prvaka, na drugem mestu pa sva v cilj s časom 1h 48min 30sec pritekla Matej in Gašper. Ker smo po teku začutili, da imamo na nogi mišice, smo se odločili, da bi bilo dobro če te mišice sprostimo, zato smo se odpravili nazaj do avta, vmes še malo postali pred garderobnim šotorom, kjer smo dobili le malo hladnega zraka, kjer smo ponovno posegli po bistri tekočini, ki pa tokrat ni imela funkcije ogrevanja ampak relaksacije. Po opravljenem prvem relaksacijskem treningu, smo še enkrat odkravsljali do šotorov, kjer smo to pot dobili uradne potovalke, ter pri prijaznih gospodinjah govejo juho, sladkarije in sadje. Ko smo se malo okrepčali smo se odpravili proti domu, seveda pa smo se vmes ustavili še na težko prigarani pici, poleg seveda ni manjkalo niti pivo, v naslednjem paru tudi kaj močnejšega, v tretjem spet malo mešano… Po dolgi poti smo končno prišli nazaj na izhodišče, kjer je ta ista hišne dekla praznovala osebni jubilej. Nadaljevanje dneva oz. noči je bolj ali manj zabrisan!
Za konec naj povabim vse, ki ste kdaj vsaj malo razmišljali v smeri udeležbe na maratonu oz. polmaratonu, da se naslednje leto opogumite in se prijavite, saj 21 km ni problem preteči če se le prej vsaj malo posvetiš teku, je pa občutek po pretečenem polmaratonu res dober! 😉
Nedavni komentarji