Kljub slabemu vremenu 13 pohodnikov na Veliki Vrh

DSC_1027[1]Oblaki na nebu, ki so v nedeljo 20.10. preprečevali pogled na gotovo prečudovito sončno jutro niso obetali nič dobrega. Kljub temu se je ob dveh popoldan na Širokem zbralo 13 pohodnikov, ki so se odpravili na naš najvišji vrh, Veliki Vrh.

Dobro otovorjeni s toplimi napitki smo se pogumno pogumno pognali v prvi klanec, nato lagodno po ravnem naprej, po krajšem drugem klancu pa prva postojanka na Ledincah. Pogled na Kanalski Lom, kozarček čaja oz. kuhanega vina, malo smeha in veselo naprej.

Po lagodni hoji po novi gozdni poti smo prišli pod vznožje Velikega Vrha kjer smo se začeli vzpenjati mimo Kotlarjevega kotla do druge postojanke pri bunkerju iz prve svetovne vojne tik pod vrhom. Po krajšem postanku smo nadaljevali pot in prispeli na vrh Velikega vrha.

Zaradi slabega vremena smo bili tokrat prikrajšani za čudovite poglede na Julijske Alpe in na drugo stran proti morju. Kljub temu smo se na vrhu kar dolgo zadržali popili večino zalog  za lažjo pot navzdol se ob temu primerno zabavali kmalu pa le oprtali tokrat precej lažje (za nekatere pač ne, nahrbtnike in se odpravili nazaj proti Širokem.

Po prvem postanku navzdol se je porodila ideja, da bi lahko za prijatelja Boruta, ki je ta dan praznoval rojstni dan, dobili primerno darilo zato smo začeli z iskanjem primernega štora. Ker so nekateri začutili, da so premalo otovorjeni, se je do Širokega nabrala precejšnje število štorov od majhnih do precej velikih. Poleg štorov pa smo nabrali še precej rastlinja (gobe, praprot, bukev…)

Na Širokem smo vse skupaj sestavili v lično ikebano, ki smo ji dodali še flaško vina in šampon. Ker smo se na vrhu pozabili slikati smo naredili še skupinsko sliko (manjkata Matjaž in Tamšk), popili smo še kozarček rujnega, pojedli štruklje ter se v upanju, da nam bo vreme drugo leto bolj naklonjeno odpravili vsak na svojo stran.