Na prelepo, ali pač ne, nedeljo, 23. 12. 2012, smo se štirje člani ŠKTD Lom odpravili na dolgo potovanje proti dolenjski prestolnici, ki je bilo ustanovljeno na pobudo vojvode Rudolfa IV Habsburškega, po katerem je bilo tudi prvotno imenovano Rudolfswerth, kmalu pa se je preimenovalo v Newestat ali po naše Novo mesto. Pot do tja je bila za polovico odprave precej naporna, saj je še vedno čutila posledice zmagoslavja prejšnjega dne na malonogometnem turnirju Gore/Dole. Še dobro da je Borut na cestninski postaji Log Janezu prihranil kos poti do Potokov, saj je predlagal da ga pusti kar tam, v Logu.
Vseeno smo kar hitro prispeli v Novo mesto, kjer so domačini iz ekipe Žoltasti troti, ki so nas na turnir tudi povabili (tista rumeno zelena ekipa, ki pride vsako leto na turnir v Lom), hitro ocenili in ugotovili, da glede na okoliščine niti ne izgledamo tako slabo. Kmalu po prihodu smo se športni del odprave preoblekli v kratke hlačke in takisto kratke majčke z logotipom ŠKTD-ja, ter se za ogrevanje pomerili z, po besedah mame enega od otrok, najboljšimi mladimi košarkarji, kar jih premore Slovenija.
Medtem pa je naš menedžer obiskal nakupovalni center Qlandija, ki je neverjetno podoben tistemu v Novi Gorici, ter nakupil prepotrebne silikonske oči za našega drugega skurjenca, ki je v skladu s stanjem te oči pozabil doma, ter v prvi tekmi izgledal kot profesor, ki poučuje nadobudno mladež. Ker so se oči v nakupovalnem centru našle, smo tako lahko s polno paro šli v naslednje tekme, na katerih smo se presenetljivo dobro odrezali, začuda je bil zadovoljen celo menedžer. Pohvaliti velja predvsem Janeza, ki je naravnal roko in zgrešil vsako peto trojko.
Medtem ko smo prvo tekmo izgubili z dvema točkama razlike, drugo suvereno dobili, prav tako tretjo, zadnjo pa nekoliko prelahko izgubili, si je Matjaž s prostimi meti primetal praktične nagrade, med njimi najpomembnejše – koledar ekipe Žoltasti Troti, katerega sta naši sestri oz. sestrični doma željno prelistali (najlepši je Maj). Med turnirjem je potekalo tudi tekmovanje v poligonu, ki se ga je po izboru organizatorjev z velikim navdušenjem udeležil tudi naš center Borut ter tekmovanje v metanju trojk, kjer pa je Janez klonil pod pritiskom vloge favorita ter tekmovanje zaključil z ničlo.
Na koncu vsega smo s strani ekipe Žoltasti troti dobili še posebno darilo (cviček je bil odličen, pivo v Oazi tudi), za katerega se jim iskreno zahvaljujemo in obljubljamo, da se še vrnemo. Ker pa to še ni bilo dovolj, so nam gostitelji pred odhodom vrnili za travme na našem turnirju, ko so morali neštetokrat poslušati znano pesem Saše Landero Kaj mi delaš in prav to pesem, upam da zadnjič, v slovo zavrteli pred polno dvorano Marof, samo za nas!
Ker je bil to dobrodelni turnir, pa sem vam dolžen še pojasnilo. Na turnirju so vse prijavnine šle v sklad za nakup igrač za bolnišnice v krajih iz katerih so prišle ekipe, tako so organizatorji obiskali tudi Splošno bolnišnico ”dr. Franca Derganca” Nova Gorica.
Povezave: http://www.triumfator.si/prireditve-in-zanimivosti/item/2308-kosarka-zdruzila-ljudi-dobre-volje